Kreditiranje
Nakup nepremičnine brez kredita je precej redek pojav na  nepremičninskem trgu. V zadnjem času so se banke nekoliko prilagodile temu dejstvu in postale fleksibilnejše pri nepremičninskem kreditiranju, čeprav je hipotekarno kreditiranje še zmeraj zelo slabo razvito, da o negativnem prizvoku, ki se ga drži, ne govorimo.

Večina še zmeraj ne loči med hipotekarnim kreditom in stanovanjskim kreditom, zavarovanim s hipoteko. Pri prvem gre za "gotovinski" kredit, kjer banke ne zanima namen porabe denarja. Banka se zavaruje z vknjižbo hipoteke na nepremičnini (ki ni nujno v lasti kreditojemalca), kredit pa nakaže na bančni račun kreditojemalca, ki ga po svoji presoji porabi. Stanovanjski kredit, zavarovan s hipoteko pa je namenski kredit, ki se lahko porabi samo za določen namen (nakup nepremičnine, gradnjo, izplačilo dednega deleža, ...). Kredit se nakaže direktno upravičencu (prodajalcu, izvajalcu, trgovcu, ...), na podlagi pogodbe ali računa. Nekatere banke že omogočajo delno porabo denarja tudi v gotovini in ga nakažejo direktno kreditojemalcu.

Kot rečeno se hipoteke še zmeraj drži negativen prizvok, ki pa je posledica nevednosti. Marsikdo, ki se odloči za zavarovanje kredita s plačilom zavarovalne premije (ker je hipoteka strašen "bavbav"), ne ve, da bo zavarovalnica v primeru neplačila kredita res poravnala banki celoten znesek, hkrati pa bo sprožila postopek izvršbe na vse kreditojemalčeve potencialne vire dohodka. Med drugim tudi na kupljeno nepremičnino, ki se bo zelo verjetno znašla na javni dražbi - enako kot bi se to zgodilo v primeru hipoteke. Razlika je le v upniku: pri hipoteki je to banka, pri plačilu zavarovalne premije pa zavarovalnica. Prav tako se redko kdo zaveda, da se s podpisom zavarovalne police zaveže, da ne bo prodal kupljene nepremičnine pred dokončnim poplačilom kredita...